V okviru projekta je nastalo več pomembnih dosežkov, ki so povezani z diseminacijo rezultatov/ugotovitev projekta. Ti dosežki so nastali bodisi neposredno z izvedbo projekta ali pa so z njim ozko povezani. V nadaljevanju so predstavljeni dosežki oz. publikacije, ki se nanašajo na posamezne cilje projekta.
Prostorske in časovne analize vplivov plenilcev na gostote in (prilagojen) odvzem parkljarjev
V članku JERINA, Klemen, ORDIZ, Andrés. Reconstruction of brown bear population dynamics in Slovenia in the period 1998-2019 : a new approach combining genetics and long-term mortality data. Acta Silvae et Ligni, 2021, smo predstavili razvito metodo za rekonstrukcijo in napoved populacijske dinamike rjavega medveda, katere izpeljanka je učinkovita tudi za napovedi in rekonstrukcije populacijske dinamike vrst parkljarjev, pri katerih je antropogena smrtnost ključna in dobro evidentirana (npr. jelenjad).
https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=16898&lang=slv
V članku ŽELE, Diana, KUHAR, Urška, JERINA, Klemen, VENGUŠT, Gorazd. Twenty years of passive disease surveillance of roe deer (Capreolus capreolus) in Slovenia. Animals, 2021, podali rezultate bolezni srnjadi na območju Slovenije, ki so eden od potencialno pomembnih virov smrtnosti.
https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33562662/
V članku ŽELE, Diana, LINDTNER-KNIFIC, Renata, MLAKAR, Nina, JERINA, Klemen, VENGUŠT, Gorazd. Exposure of free-ranging wild animals to zoonotic Leptospira interrogans sensu stricto in Slovenia. Animals, 2021, smo predstavili nova spoznanja o prisotnosti Leptospire pri različnih vrstah zveri in divjadi vključno s parkljarji. Obravnavana zoonoza je potencialen vir smrtnosti številnih vrst divjadi.
https://www.mdpi.com/2076-2615/11/9/2722
Analiza prehrane izbranih vrst plenilcev (zveri, divji prašič)
Na mednarodnem kongresu o biologiji cervidov (10th International Deer Biology Congress; Osijek, Hrvaška, 4.–9. september 2022) smo izvedli predavanje o prehrani volka in evrazijskega risa v Sloveniji, s posebnim poudarkom na zastopanosti parkljarjev v prehrani obeh vrst (Črtalič in sod. 2022).
Na 12. Slovenskem lovskem dnevu (27. 3. 2021, on-line) smo izvedli predavanje o prehranskih značilnostih lisic v različnih okoljih Slovenije, v katerem smo s pomočjo določitve stabilnih izotopov dušika (δ15N) in ogljika (δ13C) ugotavljali zastopanost različnih prehranskih virov v prehrani te vrste (Levanič in sod. 2021).
S tem delovnim sklopom je ozko povezana magistrska naloga, ki je nastala na Biotehniški fakulteti, Oddelku za biologijo, in v kateri smo v primestni krajini oz. na obrobju Ljubljanskega barja proučevali rabo prostora in aktivnost telemetrijsko spremljane lisice kot potencialnega plenilca mladičev srnjadi (Zagorac 2021).
https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130547
Razvoj in implementacija metode za zanesljivo določitev vrste plena z molekularnimi analizami iztrebkov zveri
Na mednarodni znanstveni konferenci 11th Baltic Theriological Congress (26.–27. 1. 2021) smo predstavili metodologijo molekularnega pristopa za določitev zastopanosti plena v prehrani volkov in risov, tj. z genetskimi analizami oz. s pomočjo barkodiranja iztrebkov (Potušek in sod. 2021).
https://btc.vdu.lt/wp-content/uploads/2021/02/ABSTRACT-BOOK-BTC-2021.pdf
Uporabnost genetskih orodij za varstvo in upravljanje populacij divjadi, vključno z določanjem zastopanosti parkljarjev v prehrani zveri s pomočjo molekularnih analiz iztrebkov, smo predstavili prek: (i) strokovnega članka, objavljenega v glasilu Lovec (Urzi in sod. 2021); (ii) predavanj na mednarodnih konferencah, npr. vabljenega predavanja na 2nd Congress of Geneticists in Bosnia and Herzegovina with International Participation (Bužan 2021a) in predavanja na 10th International Deer Biology Congress (Bužan in sod. 2022).
Ugotavljanje zgodnje smrtnost mladičev srnjadi, s poudarkom na plenjenju
Na 10th International Deer Biology Congress smo predstavili tudi: (i) sodobne možnosti iskanja, odlavljanja in označevanja mladičev srnjadi z namenom ugotavljanja njihove zgodnje smrtnosti; (ii) preliminarne ugotovitve o učinkovitosti iskanja mladičev z brezpilotnimi letalniki (droni), ki smo jih za ta namen v Sloveniji prvič uporabili prav v sklopu pričujočega CRP projekta; (iii) lastne ugotovitve o zgodnji smrtnosti spremljanih mladičev v osrednji Sloveniji in na Primorskem v letih 2021 in 2022 (Potočnik in sod. 2022).
Neposredno v povezavi z izvedbo tega delovnega sklopa sta nastali dve magistrski nalogi, v katerih smo na Primorskem in v osrednji Sloveniji razvijali metode iskanja, odlova, označevanja in spremljanja mladičev srnjadi ter ugotavljanja njihove zgodnje smrtnosti (Vidmar 2022, Krstić 2022).
https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141355
https://www.famnit.upr.si/sl/studij/zakljucna_dela/view/1129
Vpliv plenjenja na realizacijo prirastka pri srnjadi in jelenjadi
Znotraj raziskovalne skupine oz. v soavtorstvu s kolegi iz tujine smo objavili štiri izvirne znanstvene članke, ki so posredno povezani s tem delovnim sklopom, saj omogočajo razumevanje razmnoževalnega potenciala in realiziranega prirastka srnjadi prek dovolj dobrega poznavanja stanja viabilnosti populacije, in sicer: (i) variabilnosti imunogenov v populaciji srnjadi v Sloveniji (Bužan in sod. 2022a); (ii) vpliva obrabljenosti zobovja oz. senescence na upad telesnih mas srnjakov in srn in posledično njihovega razmnoževalnega potenciala, kar je eden ključnih vhodnih parametrov za razumevanje potencialnega prirastka/števila mladičev ob skotitvi oz. pred pojavom zgodnje smrtnosti (Chirichella in sod. 2021, 2022); (iii) vpliva epidemije covid-19 na zmanjšanje povoza prostoživečih parkljarjev in srednje velikih zveri, s prepoznanim kaskadnim vplivom izrazitih, a med vrstami raznolikih sprememb smrtnosti, na medvrstne odnose, vključno s plenilskim pritiskom (Pokorny in sod. 2022).
https://www.mdpi.com/2076-2615/12/6/723/htm
https://fvo.si/wp-content/uploads/2022/12/Chirichella_et_al_2022_clanek.pdf
https://frontiersinzoology.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12983-021-00433-w
https://besjournals.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/1365-2664.14140
Za sistematično spremljanje realiziranega prirastka srnjadi (pa tudi jelenjadi in divjih prašičev) bo v nadaljevanju zelo pomembno vključevanje/sodelovanje lovcev kot zelo pomembnih ljubiteljskih/državljanskih znanstvenikov (angl. citizen scientists). Pomen vključevanja v raziskovalni proces in prepoznavanje njihove pomembne vloge kot projektnih sodelavcev smo skušali povečati z več intervjuji v sredstvih javnega obveščanja oz. medijih z velikim dometom (Bužan in Pokorny 2022, Simčič in Bužan 2022), objavo namenskega prispevka v glasilu Lovec (Bužan 2022) in uvodnika v istem glasilu o pomenu lovcev kot »ljubiteljskih/državljanskih znanstvenikov« (Pokorny 2022).
Pristop vključevanja lovcev kot zelo pomembnih terenskih sodelavcev in posredovalcev informacij v tej in podobnih raziskavah in bistvo aplikacije, ki bo omogočila zbiranje podatkov, smo predstavili tudi na neformalnem srečanju (Postojna, 15. 9. 2021) direktorjev direktoratov, agencij ter drugih odločevalskih institucij, ki so v EU odgovorne za področje upravljanja populacij divjadi oz. lovstva (Bužan 2021b).
S tem delovnim sklopom je povezana magistrska naloga, ki je nastala na Univerzi na Primorskem, Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, in se dotika genetskih značilnosti, razmnoževalnega potenciala in prirastka srnjadi ter divjega prašiča (Bončina 2021).
https://www.famnit.upr.si/sl/studij/zakljucna_dela/view/1021
Predlog prenosa ugotovitev o vplivu plenilcev na parkljarje v postopke lovskoupravljavskega načrtovanja
Člani projektne skupine (I. Kos, B. Pokorny, H. Potočnik, K. Jerina) smo se udeležili več delavnic oz. dogodkov, ki jih je organiziral Zavod za gozdove Slovenije in so bili namenjeni strokovno podprti pripravi dolgoročnih območnih lovskoupravljavskih načrtov (16. 3. 2021, 19. 3. 2021, 5. 7. 2021) oz. strategiji varstva volka kot ključnega plenilca prostoživečih parkljarjev (31. 5. 2021). Na teh dogodkih smo kot enega ključnih dejavnikov za še boljše načrtovanje in upravljanje v prihodnje prepoznali potrebo po vključitvi vpliva plenilcev (zveri) na plenske vrste, predvsem prostoživeče parkljarje.
Diseminacija rezultatov h končnim uporabnikom
Vsebine, povezane s projektom, tj. razvojno dinamiko in ekologijo populacij izbranih vrst prostoživečih parkljarjev in velikih zveri, smo 14. 2. 2022 predstavili na VTV, in sicer v daljši pogovorni oddaji Človek in divjad (Vidic Goršak in sod. 2022).