Delovni sveženj 1: Pregled znanih ugotovitev o vplivu plenilcev na prostoživeče parkljarje

Poleg novo pridobljenih domačih znanj, je za celotno razumevanje obravnavane tematike, dobro poznati tudi izkušnje in ugotovitve raziskave, ki so bile narejene drugod po svetu, kar smo pokazali že v nekaterih preteklih projektih, ki smo jih izvajali v sklopu CRP Zagotovimo.si hrano za jutri (Jelenko Turinek in sod. 2013, Jerina in sod. 2017). Poleg tega je dobro ovrednotiti in pregledati ugotovitve raziskav, ki so na temo vpliva plenilcev na prostoživeče parkljarje v Sloveniji že potekale.

Pripravili bomo pregled objavljene tuje znanstvene in strokovne literature, ter povzetek relevantnih delov domačih mednarodnih projektov (LIFE) o vplivu plenilcev na prostoživeče parkljarje, pri čemer bomo uporabili različne spletne brskalnike in ustrezne kombinacije ključnih besed (npr. predators / wild ungulates; carnivores / predation; wild ungulates population dynamics; wild ungulates density itd.); pomagali si bomo tudi z nekaterimi objavljenimi preglednimi znanstvenimi prispevki in izsledki is preteklih projektov, ki so se ukvarjali z raziskovanjem odnosa zveri – parkljarji (npr. Černe in sod. 2012).

Delovni sveženj 2: Sinteza dognanj o vplivu plenilcev iz v preteklosti izvedenih domačih projektov

V preteklosti so bili v Sloveniji izpeljani projekti, npr. LIFE Medved, LIFE SloWolf, LIFE Wolfalps, LIFE DinalpBear, Interreg Dinaris, Interreg 3Lynx ter vrsta CRP projektov v okviru katerih so bila pridobljena posamezna znanja/parametri in rezultati o potencialnem vplivu plenilcev na plenske vrste. Pripravili bomo pregled in ovrednotenje teh rezultatov (npr. relativna in absolutna stopnja plenjenja posamezne vrste plenilca, vrstna sestava in demografska struktura plenskih vrst) ločeno za volka, risa medveda in šakala. Rezultate posameznih parametrov s katerimi so bili ocenjeni vplivi določenega plenilca na posamezno vrsto parkljarja bomo združili in pripravili ter prilagodili v obliki, ki bo ustrezna za nadaljnje prostorske in časovne analize vplivov plenilcev na gostote in adaptivni odvzem parkljarjev.

Delovni sveženj 3: Prostorske in časovne analize vplivov plenilcev na gostote in (prilagojen) odvzem parkljarjev

Glavni cilji pričujočega delovnega svežnja so: (i) na ravni celotne Slovenije v prostorski ločljivosti, prilagojeni potrebam lovskoupravljavskega načrtovanja (raven lovišč), oceniti absolutne in relativne (zlasti v primerjavi z lovom) vplive plenilcev na populacijsko dinamiko in spolno ter starostno sestavo ciljnih vrst parkljarjev (srnjad, jelenjad, muflon in divji prašič); (ii) oceniti, koliko je, ob danih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih ciljih (populacija narašča, upada, je konstantna) zaradi prisotnosti zveri smiselno prilagoditi višino (in strukturo) načrtovanega odvzema oz. odstrela ciljnih vrst parkljaste divjadi.

Vsi potrebni vhodni podatki ob raznih kombinacijah vrst plenilcev in parkljarjev v heterogenem okolju niso na voljo in jih je za celotno Slovenijo povsem nemogoče pridobiti. Zato bomo za primere manjkajočih vhodnih podatkov razvili variantne scenarije (ocene), ki bodo pokrivali meje intervala še verjetnih (možnih) vrednosti. Delovni sveženj bo potekal v več fazah oz. korakih: (i) ažuriranje podatkov o številčnosti in lokalnih gostotah ciljnih vrst parkljarjev in vrst, ki jih plenijo (poleg zveri tudi divji prašič) za celotno Slovenijo (na osnovi rezultatov preteklih CRP projektov (V4-1627, V4-1146, V4-0498, V4-0495), temeljnih, Life in Interreg projektov v Sloveniji); (ii) kvantitativne ocene relativne in absolutne stopnje plenjenja vrst parkljarjev s strani zveri (oz. za srnjad tudi s strani divjega prašiča) za posamezne kombinacije vrst (upoštevaje ugotovitve delovnih svežnjev 1, 2, 4, 6 in 7 predlaganega projekta); (iii) variantne ocene t. i. »background« smrtnosti ciljnih vrst parkljarjev (deloma na osnovi podatkov o odvzemu); (iv) izdelava in kalibriranje populacijskih modelov za skrajne intervale gostot plenilcev; (v) uporaba modelov na ravni lovsko-načrtovalskih enot; (vi) preverjanje robustnosti (in ponovna kalibracija) modelov na izbranih časovnih nizih podatkov o dinamiki številčnosti plenilcev in parkljarjev za izbrana območja v Sloveniji (kjer se, npr., pojavlja malo vrst plenilcev/plenskih vrst, npr. območja z divjim prašičem in srnjadjo, območja z jelenjadjo in volkom, srnjadjo in risom).

Delovni sveženj 4: Analize prehrane izbranih vrst plenilcev (zveri, divji prašič)

Vpliv lisic, šakalov, medvedov in tudi divjih prašičev na mladiče prostoživečih parkljarjev, zlasti srnjadi, bomo ocenjevali na podlagi analiz prebavil in iztrebkov plenilcev, ki jih bomo intenzivno zbirali v poznopomladanskem in zgodnjepoletnem obdobju (maj–julij), ko so mladiči srnjadi zaradi pritajevanja in gibalne nerazvitosti najbolj ranljivi za plenjenje. Poseben izziv bo predstavljalo razlikovanje med mrhovinarstvom in plenjenjem mladičev. Pri tem se bomo opirali na znake, ki bi kazali na prisotnost posebnih poškodb tkiv (npr. zaradi kosilnice) in na prisotnost ter razvitost mrhovinarskih nevretenčarjev – ličink dvokrilcev (Diptera) in enakokrilcev (Homoptera). Ob pričakovano manjšem deležu pridobljenih vzorcev iz tega obdobja bodo pomembno dopolnitev predstavljali podatki o zgodnji smrtnosti mladičev srnjadi, ki jih bomo pridobili v delovnem svežnju 6. Z rezultati obeh delovnih svežnjev bomo skušali bistveno izboljšati poznavanje plenilskega odnosa med plenilci in mladiči srnjadi ter preseči vrednotenje ali celo stigmatizacijo vpliva na podlagi posameznih anekdotičnih in naključnih primerov. To je še posebej pomembno za ustrezno ovrednotenje vpliva šakala, ki je kot nova, manj poznana vrsta takšnemu subjektivnemu vrednotenju najbolj izpostavljen.

Delovni sveženj 5: Razvoj in implementacija metode za zanesljivo določitev vrste plena z molekularnimi analizami iztrebkov zveri

Tradicionalne analize prehrane živali se večinoma opirajo na morfološko identifikacijo neprebavljenih ostankov hrane v želodcih ali v iztrebkih. Vendar – če so delci premajhni (npr. delčki kosti) ali pa med seboj zelo podobni (npr. dlake, ki pripadajo sorodnim/podobnim vrstam), so morfološke metode neučinkovite (Lake in sod. 2003). Zaradi tega bomo v tem delovnem svežnju razvili enostaven, meta-molekularni pristop za identifikacijo plena do vrste natančno (zlasti za razlikovanje srnjadi vs. jelenjadi) na osnovi DNA, izolirane iz iztrebkov zveri (predvsem volka, v manjšem obsegu tudi risa). Raziskovanje degradirane DNA v t. i. okoljskih vzorcih (v tem primeru iztrebkih) s tradicionalnimi molekularnimi tehnikami, ki temeljijo na Sangerjevi kemiji (King in sod. 2008), je bilo do sedaj zelo težavno, saj takšna analiza zahteva zelo dobro ohranjeno DNA. Številni dejavniki, kot so okolje, starost iztrebka in različni procesi razgradnje, pa lahko zelo vplivajo na količino in kakovost izolirane DNA iz iztrebkov. Poleg tega je izolirana DNA plena prisotna v manjšem številu ponovitev (kopij), saj je lahko fragmentirana zaradi biološko-kemijskih prebavnih procesov ali pa je kontaminirana z genskim materialom plenilca. Priložnost za rešitev težave je v metagenomskem pristopu, ki temelji na proučevanju genskega materiala vseh organizmov, prisotnih v nekem vzorcu, s pomočjo sodobne metodologije sekvenciranja naslednje generacije. Ta pristop omogoča hitro in zanesljivo taksonomsko identifikacijo plena preko sistema črtnih kod DNA (angl. DNA barcoding) tudi, ko je DNA slabo ohranjena, saj lahko celo krajše fragmente DNA sekvenciramo v celoti; vezna mesta, potrebna za pomnoževanje in sekvenciranje, namreč dodajamo navzven z vezavo umetnih adapterskih sekvenc na molekulske konce (Shehzad in sod. 2012, De Barba in sod. 2014, Kartzinel in sod. 2015, McInnes in sod. 2017, Eriksson in sod. 2019).

Sistem barkodiranja torej temelji na uporabi kratkih odsekov DNA, ki pa so dovolj informativni, da lahko z njimi natančno določimo vrsto. Za identifikacijo plena bomo uporabili dve regiji mitohondrijskega genoma, ki sta že bili potrjeni za barkodiranje vretenčarjev (Pinol in sod. 2018). Uporabili bomo že zbrane vzorce iztrebkov volka in risa ter iztrebke, ki jih bomo tekom izvajanja projekta zbrali na območju razširjenosti obeh vrst. Poseben poudarek bomo namenili ugotavljanju starosti iztrebkov in vključitvi različno starih vzorcev, saj želimo optimizirati metodo tudi glede na starost iztrebka oz. ohranjenost DNA v njem.

S kvantitativno analizo verižne reakcije s polimerazo v realnem času bomo individualno analizirali vzorce dlak in kosti, najdenih v iztrebkih, s ciljem določitve minimalne vsebnosti izolirane DNA, ki je potrebna za uspešno pomnoževanje. Metagenomsko DNA, izolirano iz iztrebkov, bomo uporabili za pripravo knjižnice DNA. Vrstno specifične tarčne dele DNA bomo pomnožili v verižni reakciji s polimerazo, nukleotidna zaporedja dobljenih fragmentov (alelov) pa določili na sekvenatorju prihodnje generacije IonTorrent S5. Za bioinformatično analizo pridobljenih nukleotidnih zaporedij bomo uporabili programsko orodje AmpliSas, dobljene sekvence pa bomo primerjali s prostodostopnimi genskimi bazami.

Delovni sveženj 6: Ugotavljanje zgodnje smrtnosti mladičev srnjadi, s poudarkom na plenjenju

Zgodnjo smrtnost mladičev srnjadi in pomen/delež plenjenja v tej smrtnosti bomo ugotavljali z intenzivnim terenskim delom, ki bo temeljilo na iskanju in označevanju mladičev srnjadi in kasnejšem ugotavljanju smrtnosti ter vzrokov zanjo. Mladiče bomo iskali prilagojeno po metodologiji, ki je bila v Evropi že večkrat uporabljena (npr. Panzacchi in sod. 2008) in temelji na opazovanju vedenja srn takoj po poleganju (v obdobju april–junij) ter njihovega pogostejšega zadrževanja na posameznih lokacijah; učinkovitost iskanja bomo izboljšali z uporabo sodobnih tehnologij oz. z uporabo termovizije. V ta del raziskave bomo vključili več območij, ki se razlikujejo glede na prisotnost plenilcev oz. sestavo združbe le-teh: Kočevsko in Notranjska (lisica, medved, volk, ris, divji prašič), Primorska – Kras in Obala (šakal, divji prašič, lisica), Prlekija in Pomurje (lisica, šakal) in Savinjska (lisica, divji prašič). V vseh območjih skupaj bomo v obeh spomladanskih obdobjih (v letih 2021 in 2022) skušali odloviti večje število mladičev srnjadi, ki jih bomo opremili s senzorji smrtnosti (angl. mortality sensors). Na podlagi podatka o smrtnosti in lokacije le-te bomo določili vzrok smrti oz. opredelili pomen plenjenja in posamezne vrste plenilca na preživetje mladičev srnjadi oz. relativni pomen plenjenja v skupni zgodnji smrtnosti te vrste.

Delovni sveženj 7: Vpliv plenjenja na realizacijo prirastka pri srnjadi in jelenjadi

Vpliv zgodnje smrtnosti (v povezavi z ugotovitvami delovnega svežnja 6 pa tudi vpliv plenjenja) na dejansko realizacijo pričakovanega prirastka srnjadi bomo ugotavljali s terenskim opazovanjem srn in mladičev, ki jih vodijo. Opazovanja bomo pilotno (v prvem letu) izvajali člani projektne skupine, v drugem letu pa bomo v raziskavo po predhodnem izobraževanju vključili tudi večje število zainteresiranih lovcev kot zelo pomembnih terenskih sodelavcev. Zanje bomo na podlagi lastnih ugotovitev, dobljenih v pilotnem delu raziskave, poleg izobraževanja pripravili tudi ustrezno metodologijo in nadgradnjo lovskoinformacijskega sistema (z modulom »Monitoring divjadi«; tudi v povezavi s projektom STEP-CHANGE), kar bo omogočilo enoznačen/standardiziran vnos podatkov o številu in spolu vodenih mladičev srnjadi, in sicer v obdobju julij–oktober. V prvih dveh mesecih bomo dobili podatke o številu mladičev, ki so preživeli obdobje zgodnje smrtnosti, v zadnjih dveh mesecih pa o spolnem razmerju preživelih mladičev (upoštevaje korekcijo glede na že opravljen odstrel). Z namenom prostorskih primerjav oz. vključitve različnega potencialnega plenilskega pritiska (tj. različne sestave združbe plenilcev) bomo tudi ta del raziskave najbolj intenzivno izvajali v tistih območjih/loviščih, ki bodo vključena v delovni sveženj 6. 

Podatke neposrednega terenskega opazovanja bomo v izbranih loviščih nadgradili z uporabo senzorskih kamer oz. fotopasti, postavljenih na mesta z največjo verjetnostjo zadrževanja/prehajanja srnjadi (stečine, manjši odprti predeli znotraj gozda, poseke, območja kaluž itd.). Za ta del raziskave bomo člani projektne skupine uporabili večje število vrhunskih kamer (Boly MG984G-36M), v sodelovanju z upravljavci lovišč, ki bodo izkazali interes in bodo vključeni v projekt STEP-CHANGE (v sklopu le-tega bodo večje število fotopasti pridobili tudi upravljavci lovišč), pa bomo vključili tudi posnetke, ki jih bodo pridobili lovci sami, in sicer z omogočitvijo nalaganja posnetkov v posodobljen lovskoinformacijski sistem na povsem novem strežniku. Fotopasti, nameščene na izbrane lokacije (zlasti pasišča) na območju največjih gostot jelenjadi (primerjalno v Notranjskem in Kočevsko-Belokranjskem vs. Pomurskem in Pohorskem LUO; predvsem v loviščih s posebnim namenom) bomo uporabili tudi za ugotavljanje realiziranega prirastka (povprečnega števila telet na posamezno košuto) te vrste.

Delovni sveženj 8: Priprava predloga prenosa ugotovitev o vplivu plenilcev na parkljarje v postopke lovskoupravljavskega načrtovanja  

Glavni namen pričujočega delovnega svežnja je koncipiranje in priprava predloga za učinkovit prenos ugotovljenih vplivov plenilcev na demografijo, spolno in starostno sestavo populacij prostoživečih parkljarjev v lovskoupravljavsko načrtovanje. V Sloveniji načrtovanje temelji na kontrolni metodi in kazalnikih stanja populacij in njihovega okolja, ne pa na podatkih o absolutni številčnosti upravljanih vrst divjadi. Zato bi morali biti vplivi velikih zveri na demografijo vrst parkljarjev kot stranski rezultat načrtovalskega pristopa že sami po sebi vključeni v odločitve.  Vendar pa to ne velja za vplive plenilcev na spolno in starostno strukturo populacij. Poleg tega je zaznava vplivov plenilcev na gostote plenskih vrst s kazalniki v kontrolni metodi negotova in je lahko povezana s (prevelikim?) časovnim zamikom. Za učinkovit prenos novih znanj v prakso je nujno tudi razumevanje in sprejemanje dognanj s strani načrtovalcev in upravljavcev populacij. Zato bodo vse faze pričujočega sklopa potekale v sodelovanju z načrtovalci oz. uslužbenci Zavoda za gozdove Slovenije, predstavniki upravljavcev lovišč, Lovsko zvezo Slovenije in resornim ministrstvom. Na osnovi ugotovitev drugih delovnih svežnjev bomo prilagojeno naboru znanj in razpoložljivosti podatkov načrtovalcev pripravili idejno zasnovo predloga za prenos ugotovitev v prakso, jo javno predstavili in upoštevaje odzive končnih uporabnikov tudi dopolnili. Cilj je pripraviti predlog, ki ga bo mogoče učinkovito vgraditi v sistem načrtovanja in bo slednjega izboljšal oz. bo spodbudil smiselno upoštevanje plenjenja pri načrtovanju višine in strukture odvzema/odstrela ciljnih vrst parkljarjev.

Delovni sveženj 9: Diseminacija rezultatov h končnim uporabnikom

Za zagotavljanje kakovosti vhodnih podatkov je ključnega pomena, da izvajalci vseh monitoringov in raziskav divjadi skrbijo za ustrezen prenos ugotovitev v sam proces upravljanja z divjadjo, pa tudi, da o izsledkih sproti obveščajo najširšo javnost, še posebej vse končne uporabnike.