O projektu

Prostoživeči parkljarji, predvsem srnjad (Capreolus capreolus), jelenjad (Cervus elaphus), divji prašišič (Sus scrofa), gams (Rupicapra rupicapra), pa tudi damjak (Dama dama) in muflon (Ovis amon), v Sloveniji predstavljajo pomembne lovne vrste divjadi. Z vidika trajnostne rabe teh vrst, je zelo pomembno, da je upravljanje z njimi učinkovito in adaptivno, ter v skladu z ekosistemsko, ekonomsko ter sociološko nosilno zmogljivostjo okolja. Potencialne plenilce parkljarjev v Sloveniji predstavljajo predvsem vrste iz redu zveri, tj. volk (Canis lupus), evrazijski ris (Lynx lynx), medved (Ursus arctos), evrazijski šakal (Canis aureus) in lisica (Vulpes vulpes). Poleg teh, pa je treba omeniti tudi morebiten vpliv divjega prašiča, ki se na eni strani pojavlja v vlogi plenske vrste, na drugi strani pa kot plenilec (plenjenje mladičev srnjadi).

Prisotnost plenilcev v okolju ima na plenske vrste pomemben vpliv, zato ga je treba upoštevati v procesu upravljanja. V prvi vrsti plenjenje, predvsem s strani zveri predstavlja pomemben razlog za umrljivost prostoživečih parkljarjev, kar se posledično odraža v številčnosti in gostotah, kot tudi na populacijskih trendih in demografskih značilnostih. Posledice oz. vplivi plenjenja, ki se ne odražajo le na številčnosti plenske vrste so lahko še bolj pomembne, saj plenjenje med drugim lahko vpliva na spolno in starostno strukturo populacij plena, fizično stanje, zaparazitiranost, genetske značilnosti in njihovo vedenje. Zelo pomemben, če ne celo pomembnejši kot sam vpliv na smrtnost, je tudi vpliv plenilcev na vedenje osebkov plena. Zaradi prisotnost plenilcev naj bi plenske vrste (tj. prostoživeči parkljarji) med drugim postale bolj previdne, spremenila bi se njihova dnevno-nočna aktivnost, raba prostora, velikost skupin itd. 

Zaradi kompleksnosti plenjenja in z njim povezanih vplivov na plenske vrste je naše poznavanje tega področja še vedno precej nepopolno. Da bi izpopolnili znanje o vplivu plenjenja zveri na parkljarje, smo v letu 2020 pričeli s Ciljnim raziskovalnim projektom Vpliv zveri na parkljarje: določitev vrstno specifične stopnje plenjenja in pomena za upravljanje prostoživečih velikih sesalcev v Sloveniji (V1-2031).